5. dan (18.04.2026)

Pozdravljeni naši zvesti bralci!

Po zajtrku nas je pobral avtobus, ki nas je odpeljal na voden ogled mesta Porto. Z nami je bila tudi skupina glasnih in nevljudnih Grkov, ter Bulgarov, ki so nas zadimili s svojimi tobačnimi izpuhi takoj, ko smo izstopili z avtobusa. Najprej smo se po strmem klancu in mnogih stopnicah povzpeli do cerkve São Pedro dos Clérigos.

Vodička Sofia nas je vodila do druge cerkve Carmo, ki ima zanimivo zgodbo. Vsako mesto je imelo lahko največ eno cerkev, ker gradnja dveh cerkva skupaj takrat ni bila dovoljena. Zato je bila znotraj cerkve zgrajena tako imenovana Skrita hiša Porto, ki je ločevala obe cerkvi. Pred cerkvijo stoji tudi lepa zelena fontana s krilatimi levi.

Ogled smo nadaljevali do glavne železniške postaje, katera ima od znotraj vse stene prekrite s ploščicami, ki prikazujejo zgodovinske prizore portugalskega naroda. Notranjost je bogato okrašena, saj so stavbo v preteklosti uporabljali za seje in konference.

V popoldanskem času smo se odpravile na vožnjo z ladjico. Porto smo videle še z druge perspektive, saj so se z ladjice zelo lepo videle tradicionalne fasade iz ploščic.

Po končanem ogledu smo se nasmejale še prizoru gospoda, ki je igral na harmoniko in zraven imel čivavo, ki je v gobčku držala lonček za denar. Problem je bil le v tem, da je gospod bolje streniral psa, kot sebe pri igranju harmonike.

S profesorico smo se po njenem priporočilu odpravile na kosilo v družinsko restavracijo Churrascaria do Infante. Hrana je bila okusna in porcije so bile velike s primerno ceno. Po kosilu smo odhitele na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj do hotela. Ironično so se prav Grki najbolj pritoževali nad vročino v avtobusu, saj klima ni najbolje delovala. Pozno popoldne smo preživele bolj v miru in hladu hotelskih sob, kjer smo naredile še kaj za šolo in se malo družile ter spisale današnji blog.

Até logo!