13. dan (26.4.2026)

 Pozdravljeni naši zvesti bralci!

Današnji dan smo začele čisto prezgodaj, saj smo morale biti na postaji že ob 5.45, ker nas je takrat pobral avtobus za Lisbono. Na recepciji nas je čakala malica, katero so za nas zelo zgodaj prijazno pripravili.

Vožnja do Lisbone je trajala 5 ur. Čas smo si krajšale s spanjem, pogovori, branjem in igranjem družabne igre. Na pol poti smo se ustavili na malici, ker nam avtomat za kavo ni bil najbolj naklonjen.

Že med vožnjo sta nas “posvojila” hrvaška profesorja, ki sta bila nadvse presenečena, da z nami ni profesorice. Vodstvo šole njihovim dijakom namreč ne dovoli niti dneva brez spremstva. Poleg profesorjev nas je “posvojila” tudi naša vodička Gizem, ki je vedno skrbela, da smo se dobro počutile.

Ogled mesta smo začeli pri cerkvi in hkrati samostanu Mosteiro dos Jerónimos, katero smo si na žalost lahko ogledale samo z zunanje strani, saj je v notranjosti potekala maša. Sledil je že prosti čas, katerega smo izkoristile za pokušino Pastel de Nata.

Po sladkem odmoru smo peš nadaljevali ogled do spomenika Odkritja (port.: Padrão dos Descobrimentos), ta je bil zgrajen v spomin na petstoto obletnico smrti princa Henrika Pomorščaka. Na vrhu spomenika je razgledna točka, s katere je prelep pogled na mesto. Vanja je trdila, da lahko prehiti dvigalo in se odpravila po stopnicah, a se ji je uspelo v stavbi vmes izgubiti, zato je morala priznati grenak poraz. 

Pot jih je vodila do stolpa Belém, katerega na žalost prenavljajo, zato smo ga občudovale le s kopnega. Tam smo po dvanajstih dnevih prvič slišale slovenski glas. Bila je prijetna družina, katera je ravno prispela na počitnice in s katero smo malo poklepetale. 

Sledil je prosti čas katerega smo v večini porabile za kosilo, kratko nakupovanje in raziskovanje mesta.

                                                   

Nato smo se z avtobusom odpravili od Fatime, do katere smo imeli uro in pol vožnje, in je največje romarsko središče na Portugalskem. Ogledali smo si notranjost cerkve in čudovito dvorano, ki stoji nasproti le te. Po ogledu je sledila organizirana večerja, katera je bila obilna in zelo okusna.

Po večerji nas je čakala dolga pot do hotela, katero smo si ponovno krajšale z igranjem družabne igre in pogovori. Za lahko noč so nam turški sopotniki nekaj zapeli, a žal nismo razumele o čem pojejo. Utrujene smo napisale blog in se odpravile spat.

Boa noite!